Zaščita fasade pred vlago v slovenskem podnebju

V Ljubljani pade letno okoli 1.400 mm padavin, v Bohinju več kot 2.500 mm. Ob tem imamo dolgo meglene jeseni in zime z več deset cikli zmrzovanja. Fasada, ki bi v suhem podnebju zdržala dvajset let, tu razpade v osmih.

Trije viri vlage

Kapilarni dvig iz temeljev prepoznamo po vodoravnem robu do višine metra. Meteorna voda pušča sledi pod okenskimi policami in ob poškodovanih žlebovih. Kondenz nastaja od znotraj, tipično na toplotnih mostovih v vogalih. Vsak vir zahteva drugo rešitev — premaz sam po sebi ne reši nobenega od njih.

Kaj pomenita w in sd

Koeficient vpijanja vode w naj bo pod 0,1 kg/(m²·√h), ekvivalentna difuzijska debelina sd pa pod 0,14 m. Kombinacija obeh pomeni, da voda od zunaj ne vstopa, para iz notranjosti pa lahko izhaja. Barve, ki so „vodoodbojne“, a nimajo navedene sd vrednosti, pogosto zaprejo steno in vlago ujamejo pod premaz.

Alge in mah na severni strani

Zelene obloge niso samo estetska težava — zadržujejo vlago in pospešujejo razpadanje ometa. Postopek je vedno enak: nizkotlačno pranje do 80 barov, biocid, izpiranje po 48 urah in šele nato premaz s filmsko zaščito. Visokotlačni čistilec nad 120 barov omet poškoduje in vodo potisne globlje v steno.

Kdaj barvati

Najboljša termina sta maj–junij in september. Julijska vročina povzroči prehitro sušenje, oktobrska rosa pa prepreči vezavo. Nov omet mora zoreti najmanj 28 dni, pri silikatnih premazih tudi dlje.