Kako izbrati barvo, ki bo zdržala: disperzijske, silikatne ali silikonske

Najpogostejše vprašanje, ki ga slišimo na ogledu, ni „katera barva je najlepša“, ampak „katera bo najdlje zdržala“. Odgovor je odvisen od treh stvari: podlage, izpostavljenosti vlagi in tega, kako prostor uporabljate. Spodaj so razlike, ki v resnici vplivajo na rezultat.

Disperzijske barve za notranje prostore

Akrilne disperzije so standard za stanovanja. Dobro se nanašajo, hitro sušijo in jih je mogoče tonirati v tisoče odtenkov. Ključni parameter je odpornost proti mokremu drgnjenju po SIST EN 13300: razred 1 pomeni, da lahko steno perete z gobico, razred 3 je primeren le za spalnice in stropove. Za hodnike, otroške sobe in kuhinje vedno priporočamo razred 1 ali 2 — razlika v ceni je okoli 2 € na kvadratni meter, razlika v življenjski dobi pa nekaj let.

Silikatne barve za mineralne fasade

Silikatna barva se s podlago poveže kemično, ne le mehansko. Zaradi visoke alkalnosti alge in plesni na njej težko rastejo, paroprepustnost pa je najvišja med vsemi tipi. Primerna je za apnene in cementne omete ter za obnovo starejših hiš v mestnih jedrih, kjer konservatorji zahtevajo mineralne materiale. Slabost: podlaga mora biti res mineralna in dobro pripravljena, sicer premaz ne zveže.

Silikonske barve za izpostavljene lege

Silikonske emulzije združujejo dober odboj vode in visoko paroprepustnost. Kapljice dežja se ne vpijejo, ampak stečejo po površini in s seboj odnesejo umazanijo. Za severne stene, hiše ob cesti in objekte v Julijskih Alpah, kjer je padavin veliko, je to najbolj varna izbira. Cena je 20–30 % višja od disperzije, a interval prenove se podaljša s sedmih na dvanajst let.

Koliko barve potrebujete

Za gladko notranjo steno računajte 0,14 litra na kvadratni meter na sloj, za grob zaribani omet do 0,25 litra. Vedno kupite 10 % rezerve iz iste šarže — toniranje v dveh serijah skoraj nikoli ne da povsem enakega odtenka, razlika pa je vidna prav na velikih ravnih površinah.